Dijaki 4. letnika gimnazije,
vabljeni k udeležbi
na 16. državnem tekmovanju v pisanju filozofskega eseja.
Dan, datum: petek, 3. april 2020
Kraj: Gimnaziji Ravne na Koroškem, Na Gradu 4, 2390 Ravne na Koroškem
Potek tekmovanja:
9.00–9.30 … prihod udeležencev,
9.30 … otvoritev,
10.00–12.00 … pisanje esejev,
12.00–12.30 … kosilo,
15.00–16.00 … razglasitev rezultatov in zaključek.
Teme tekmovanja:
- vprašanje stvarnosti (ontologija),
- vprašanje spoznanja (epistemologija),
- vprašanje morale (etika),
- posameznik in skupnost (politična filozofija),
- filozofija religije,
- filozofija in literatura (Ivan Cankar: Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Hlapci).
Vsaka tema bo obsegala tri naslove. Udeleženci bodo tako lahko izbirali med 18 naslovi. Izberejo samo en naslov in pišejo filozofski esej, za katerega imajo na voljo 120 minut.
Prijave: najkasneje do 16. marca 2020 pri Gorazdu Brnetu, profesorju sociologije in filozofije.
Vsaka šola lahko prijavi največ 3 udeležence tekmovanja. Tekmovalce spremlja mentor, ki sodeluje pri ocenjevanju esejev.
Pravilnik o državnem tekmovanju v pisanju filozofskega eseja
Gorazd Brne,
profesor sociologije in filozofije
Več o temah tekmovanja:
► Vprašanje stvarnosti (ontologija)
Tema se ukvarja z naravo stvarnosti, pri čemer združuje tradicionalen ontološki premislek s sodobnejšimi eksistencialnimi (bivanjskimi) vprašanji.
Nekatera temeljna vprašanja so: Kakšna je temeljna narava stvarnosti? Ali je mogoče mnoštvo raznovrstnih pojavov speljati na enovit temelj ali ne? Ali se vse na svetu dogaja po zakonih nujnosti ali pa je prostor tudi za svobodo in naključje? Kakšen je odnos med duhovnim in materialnim? Ali je zavest le učinek možganov ali pa obstaja neodvisna duhovna substanca? Kdo sem? Ali imata svet in moje življenje smisel?
Vsebine: temelj stvarnosti, vprašanje metafizike, nujnost in svoboda, duhovno in materialno, človek in smisel, avtentično življenje.
Pojmi: absurd, avtentičnost, bistvo, bit, bivajoče, determinizem/svobodna volja, dualizem/monizem, duh/telo, eksistenca, idealizem/materializem, jaz, jezikovni relativizem, možnost/dejanskost, nujnost/slučajnost, ontologija, počelo (arhe), pojav (fenomen), pomen, referenca, substanca (bitnost), tesnoba, videz/resničnost, vzročnost (vzrok/posledica).
► Vprašanje spoznanja (epistemologija)
Tema se ukvarja z naravo in mejami spoznanja.
Nekatera temeljna vprašanja so: Ali sploh lahko kaj vemo? Kakšna je vloga dvoma v spoznanju? Ali je mnenje nujno neresnično in vednost vselej resnična? Na čem temelji naše spoznanje – na razumu, čutilih ali čem tretjem? Kako jezik določa tisto, kar se nam kaže kot dejstvo? Kaj je razum in v kakšnem odnosu je z izkustvom? Kakšne so podobnosti in razlike med znanostjo in filozofijo?
Vsebine: plodnost in meje skepticizma, mnenje in vednost, utemeljitev spoznanja, jezik kot pogoj in meja spoznanja, razum in njegove meje, znanost in filozofija.
Pojmi: aksiom, analiza/sinteza, a priori/a posteriori, čustva, čuti/razum, dogmatizem, dokaz, dvom, empirično/racionalno, očitnost (evidentnost), gnoseologija, gotovost, hipoteza, koherenca, korespondenca, mistično, občutek, pojem, predsodek, resnica, solipsizem, transcendentalno, transcendentno, verifikacija/falzifikacija, zaznava (percepcija).
► Vprašanje morale (etika)
Tema združuje antični in novoveški pogled na etiko. V antičnem smislu je tema razmislek o dobrem življenju, novoveško pa razmislek o moralnosti našega ravnanja in o statusu moralnih načel.
Nekatera temeljna vprašanja so: Ali so moralna pravila vezana na posamezno družbo in zato relativna ali pa so vsaj nekatera načela občečloveška? Ali je temelj morale posamezna družba ali pa morala temelji na globljih temeljih? Kako je mogoče utemeljiti moralna načela, ki jih najdemo za vsakdanjimi moralnimi presojami – so del človeške narave, dana od Boga ali naša iznajdba? Kdaj smo odgovorni za svoja dejanja in kdaj ne? Ali smo sploh odgovorni zanje ali ne ali nemara le delno? Kaj je pomembno pri moralnem vrednotenju – motiv ali posledice dejanja? Katero življenje je dobro življenje? Ali sledenje moralnim načelom vodi k sreči? Je moralo sploh mogoče opredeliti z nekaj temeljnimi načeli? Kakšna je etika, utemeljena na vrlinah?
Vsebine: moralni relativizem, utemeljitev moralnih načel, svoboda in odgovornost, moralne vrednote in moralno vrednotenje, dobro življenje, vrlina in sreča.
Pojmi: altruizem, asketizem, ataraksija, avtonomija, avtentičnost, cilj (telos), dejanje/dogodek, determinizem, dolžnost, emotivizem, egoizem, etika, evdajmonija, fatalizem, hedonizem, heteronomija, kategorično/hipotetično, konformizem, dogovor (konvencija), motiv, nihilizem, praktično/teoretično, pravičnost, predestinacija, sredstvo, univerzalizem, utilitarizem.
► Posameznik in skupnost (politična filozofija)
Tema se ukvarja s skupnim življenjem ljudi v družbi oziroma državi.
Nekatera temeljna vprašanja so: Kako upravičiti oblast? Do kam sme država poseči v posameznikovo ali skupnostno življenje in katerih področij ne sme poskušati urejati? Katere oblike skupnega življenja ljudi so najboljše? Ali obstajajo le idealni interesi ali pa tudi skupno dobro? Ali zakoni nujno manjšajo področje svobode? Je mogoče uskladiti pravičnost in enakost? Sta svoboda in enakost združljivi? Katera kazen je pravična? Se je danes še vredno ukvarjati z vizijami idealne družbe?
Vsebine: utemeljitev in meje oblasti, država in skupno dobro, zakon in svoboda, pravičnost in enakost, kršitev zakona in kazen, družbena utopija.
Pojmi: anarhija, avtoriteta, absolutizem, demokracija (neposredna, predstavniška), diktatura, diskriminacija, družbena pogodba, enakost (absolutna, pred zakonom), ideologija, komunizem, legalno/legitimno, liberalnost, pravice (človekove, naravne, pogodbene), pravičnost (distributivna, retributivna), prevencija, skupnost, totalitarnost, volja (vseh/splošna), svoboda (pozitivna, negativna).
► Filozofija religije
Tema se ukvarja z naravo religije in odnosom človeka do Boga oziroma transcendence.
Nekatera temeljna vprašanja so: Kaj pomeni pojem bog (Bog)? Ali lahko dokažemo obstoj Boga? Če je odgovor da, kako ga dokažemo: z razumom, čutnim izkustvom ali kako drugače? Če je Bog dober, kako je mogoče zlo na svetu? Ali sta morala in religija povezani ali neodvisni med sabo? Če sta povezani, za kakšno povezavo gre? Ali lahko religija osmisli človekovo življenje? Ali religijo lahko obravnavamo le kot psihološki oziroma družbeni pojav? Kaj kritizirajo pri religiji?
Vsebine: verovanje in razum, dokazovanje božjega bivanja, Bog in svet, govor o Bogu, religija in morala, kritika religije.
Pojmi: absurd, agnosticizem, ateizem, avtonomija, dobro, deizem, dokaz (ontološki, kozmološki, teleološki in drugi), dualizem, mistično, mit, neizrekljivo, neskončnost, panteizem, počelo, popolnost, predestinacija, presežnost, racionalnost, razodetje, religija, skepticizem, smisel, teizem, transcendenca, vera, zlo.
Vir: Adam, A., Dačić, M., Hladnik, A., Jamnik, A., Rudl, M., Šimenc, M. (2014): PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA SPLOŠNO MATURO – FILOZOFIJA. Ljubljana: Državni izpitni center.
(Število obiskov: 146)
