Select Page

Tema projektnega dne za 2. letnik gimnazije je “Geografska odkritja”. Pri predmetu sociologija poteka projektni dan v obliki formalne oz. izobraževalne debate, tp. s pomočjo debate kot učne metode. Debatna trditev se glasi: »GEOGRAFSKA ODKRITJA SO PRINESLA VEČ ŠKODE KOT KORISTI«.

Debata 1

1 Kaj je formalna oz. izobraževalna debata?

1.1 Definicija

Formalna oz. izobraževalna debata je uravnoteženo strukturiran komunikacijski dogodek o pomembni temi, v kateri se soočita dve (lahko tudi več) nasprotujočih si strani in poskušata prepričati publiko/sodnike. Razumeti jo moramo kot proces, ne kot enkraten, zaključen dogodek.

Debato kot tekmovalno disciplino v taki ali drugačni obliki pozna večina držav. Lahko je organizirana v okviru različnih mladinskih organizacij, lahko kot izvenšolska dejavnost, celo kot del izbirnega rednega šolskega programa ali kot del krožkov oz. izbirnih vsebin. Vedno bolj se debata kot aktivna metoda pri poučevanju različnih predmetov pojavlja v različnih šolskih sistemih.

1.2 Osnovni principi debate

Vsaka stran v debati, najpogosteje sta dve – ena, ki trditev zagovarja, in druga, ki jo zavrača – imata enako možnost, da predstavita stališča. To pomeni, da ne glede na to, o katerem debatnem formatu govorimo, ima vsaka stran na razpolago prav toliko časa kot druga stran. Debatni format tudi določa, koliko govorcev, govornic je na vsaki strain, vrstni red, kako si govorci sledijo in naloge govorcev, kaj mora kdo narediti.

Debata je komunikacijski dogodek, lahko pisan ali govorjen (večinoma), in služi kot predstava in kot metoda za prenos idej in argumentov.

Vsaka debata ima vnaprej določeno debatno trditev, o kateri se debatira, kar omogoča, da je razprava bolj osredotočena na določen problem, kot je to običajno pri neformalnem pogovoru. Običajno so debatne trditve zanimive in pomembne za debatirajoče in publiko. Trditev mora biti ubesedena tako, da omogoča argumente tako za kot proti, biti mora jasna in preprosta. Odvisno od trditve se lahko debatira o vrednotah, dejstvih ali najpogosteje o različnih politikah oz. strategijah. Debatna trditev mora biti vedno uravnotežena tako, da omogoča tako argumente za kot proti. Ena stran tako predstavi argumente, ki trditev zagovarjajo, druga stran predstavi argumente, ki trditev zavračajo ali/in zavračajo argumente zagovorniške strani. Skratka, vsaka skupina predstavlja različne poglede, drugačne argumente, izhaja iz različnih predpostavk.

Seveda obe ekipi tudi zavračata argumente nasprotne strani, vzpostavi se t. i. točka spora, kar je jedro, bistvo debate. Tako debaterji zelo natančno analizirajo argumente nasprotne strani, iščejo napake v sklepanju, predstavljajo drugačne podpore, podatke itd., skratka, uporabljajo vse možne tehnike argumentacije in logike. Vsaka ekipa more ne samo zavrniti argumente nasprotne strani, marveč tudi popraviti škodo, ki jo je nasprotna ekipa storila z zavračanjem njihovih argumentov. To se stori na ta način, da se zavrne zavračanje nasprotne ekipe, se razširi svoje argumente, predstavi nove dokaze za podkrepitev argumentov. Zadnji proces, ki se mora zgoditi v vsaki debati, je analiza celotne debate oz. najpomembnejših argumentov, ki so bili predstavljeni v debati.

Nasprotna ekipa oz. publika ima običajno tudi možnost postavljanja vprašanj.

Velika razlika od neformalne debate v vsakodnevnem življenju, ko poskušamo prepričati sogovornika, je dejstvo, da v izobraževalni debati vedno nagovarjamo publiko oz. sodnike. Sodnice in sodnike poskušamo prepričati, da so naši argumenti boljši. Tako sodniki na osnovi različnih kriterijev – najodločilnejši je argumentacija – odločijo, kdo je zmagovalec v debati. Če uporabljamo debato v razredu kot učno metodo npr. pri podajanju nove snovi, prevzame seveda vlogo sodnika učitelj, lahko pa tudi ostali dijaki in dijakinje.

V svetu obstaja veliko različnih debatnih formatov. Med seboj se razlikujejo v številu govorcev na vsaki strani (1, 2, 3 itd.), načinu priprav na debate (lahko se na eno debatno trditev pripravljajo nekaj mesecev, nekaj tednov ali le 15 minut), tipu vprašanj, ki jih postavljajo (navzkrižno zasliševanje, vprašanja med govori), dolžini govorov, nalogah govorcev.

1.3 Zakaj je debata “dobra”

Debata razvija kritično mišljenje, argumentacijske sposobnosti, veščine javnega nastopanja, je odlična metoda za pridobivanje znanja, usposablja mlade za timsko delo in jih uči, kako najti rešitve za različne probleme sodobne družbe.

1.4 Debata razvija kritično mišljenje

Debata je ena od najboljših metod za razvijanje kritičnega mišljenja. Učenci morajo biti v debati pripravljeni, da zagovarjajo svoje argumente, analizirajo in kritično ovrednotijo argumente nasprotne strani, branijo svoje argumente, prav to dejstvo pa jih vodi k kritičnemu mišljenju. Medtem ko tradicionalne izobraževalne metode učijo dijake nekritičnega sprejemanja podanih vsebin in konceptov, debata spodbuja mlade, da kritično vrednotijo pridobljeno znanje, ga poglabljajo, iščejo nove razlage, raziskujejo naprej, kritično analizirajo bistvo predstavljene argumentacije, predlagajo nove rešitve. To pa so vse procesi, ki so bistveni za kritično mišljenje. Kritično mišljenje je aktivnost, ki pridobljeno znanje, ideje, koncepte aplicira na nov način, uporablja za kreativno reševanje problemov, povezuje ideje na izviren način. Kritično mišljenje se zgodi, ko dijak koncept, ki se ga je naučil, aplicira na novo vsebino. Zgodi se prenos pridobljenega znanja v situacijo, za katero dijak ni bil vnaprej pripravljen, da jo bo analiziral.

1.5 Debata uči komunikacijske veščine

Ena za mladega človeka najpomembnejših lastnosti, ki jo debata zelo učinkovito razvija, je samozavest. Namreč mladi, ki so dobro seznanjeni z argumenti, ki razumejo snov, o kateri bodo govorili, in imajo seveda za seboj nekaj debat izgledajo bolj samozavestno in tudi postanejo bolj samozavestni. Toda debata uči tudi drugo vrsto samozavesti: pogum, da ostaneš miren tudi takrat, ko izgleda, da se vse podira. Zaradi narave same debate – ko na vse, kar debater pove, drugi debater analizira, kritično ovrednoti, opozori na napake v sklepanju, pokaže boljše rešitve, pogosto z argumenti, ki so nepričakovani – vsakdo, ki se ukvarja z debato, razvija sposobnost hitrega mišljenja in reagiranja. Namreč v debati moraš odgovoriti na nasprotnikove argumente in časa za razmislek v sami debati nimaš veliko. Marsikatere argumente in odgovore nanje lahko debaterji predvidijo, ko se pripravljajo na debate, toda na marsikatere argumente, na katere niso vnaprej pripravljeni, morajo odgovor najti med debato samo, vse to pa povečuje tako hitrost mišljenja kot tudi sposobnost samozavestnega odgovarjanja na nepričakovano.

Seveda poleg samozavesti debata uči še vse ostale tehnike prepričevanja, kot so neizmerna moč besed, različne govorne taktike, organizacijo govora in analizo publike. Debaterji pa poleg tega, da se izurijo in postajajo boljši govorci in govornice tudi s stališča tehnik prepričevanja, začnejo prepoznavati tudi negativne posledice, manipulativne moči tehnik prepričevanja, tako pogoste v političnem govoru. Uspešna uporaba tehnik prepričevanja v kombinaciji z dobro raziskanimi vsebinami, o katerih se razpravlja in trdnimi argumenti, je tista veščina, ki zagotavlja debaterjem uspeh ne samo v času šolanja, marveč za vse življenje, saj bodo znali najprej obravnavano snov dobro raziskati, analizirati informacije, jih dobro organizirati in prepričljivo predstaviti. In nenazadnje, ker bodo obvladovali tehnike prepričevanja, bodo tudi prepoznavali pri ostalih, kdaj so le-te uporabljene neetično, kdaj govorec igra le na čustva, kdaj je vsebina prikrita oz. ni utemeljena, kdaj prevladuje le cenena govorica.

1.6 Debata vodi k informacijski pismenosti, saj razvija aktivno raziskovanje, selekcioniranje in analizo informacij

Temeljna komponenta, ki jo priprava na vsako debato zahteva, je raziskovanje. Namreč prva naloga, ki jo debaterji in debaterke opravijo, ko izvejo, na katero debatno trditev bodo debatirali, je, da v brskalnik odtipkajo nekaj ključnih besed in začnejo selekcionirati in prebirati najdena gradiva in/ali se zapodijo v knjižnico in najdejo čimveč gradiva o temi, tako v knjigah in revijah kot tudi v različnih ostalih podatkovnih bazah. Tako se urijo in postajajo mojstri v uporabi različnih iskalnih orodij – tako klasičnih, kot je UDK v knjižnicah, kot tudi sodobnih, kot je spletni brskalnik – in v uporabi ključnih besed. Večina debatnih formatov tudi zahteva, da debaterji navajajo, od kod črpajo podatke, kje so našli določeno teorijo, statistiko, raziskavo, podobno, kot morajo to storiti, kadar navajajo v pisnih seminarskih nalogah ali esejih.

Seveda se debaterji naučijo tudi, kako se gradiva prebira, saj morajo pregledati številne dokumente, da dobijo širok vpogled v obravnavano temo, kar jih uri v hitrem pregledovanju, »skeniranju« takih ali drugačnih dokumentov. Poleg tega se naučijo tudi hitro ovrednotiti pregledane informacije, izluščiti tiste, ki jih potrebujejo za debato. Veščine, kot so hitrost pri iskanju informacij, prepoznavanje kvalitetne informacije, selekcioniranje informacij in seveda analiza informacij, postajajo ene najbolj cenjenih in uglednih, a istočasno tudi najbolj nujnih. Človek brez teh sposobnosti v informacijski dobi 21. stoletja enostavno ne more več preživeti, če želi iti v korak z razvojem in tako na osebnem kot tudi v poklicnem življenju uživati polno življenje, aktivno sodelovati pri oblikovanju okolja, v katerem živi, prepoznavati družbene in civilizacijske spremembe v lokalni in globalni skupnosti, skratka, bivati kot aktiven državljan oz. državljanka.

1.7 Debata spreminja znanje v obnašanje

Debata spodbuja tako dijake kot učitelje, da razmišljajo, iščejo nove rešitve, saj je bistvo debate prav v tem, da ustvarja nove kognitivne prostore za vse vpletene. Debate so živ dialog med informiranimi posamezniki in posameznicami, vsaka izjava lahko pričakuje proti izjavo in tukaj se vzpostavlja prostor za nove ideje, skozi kritične aplikacije znanja. Že sama priprava na debate, ki zahteva precej raziskovanja, zbiranja podatkov, vrednotenja informacij in argumentov, tudi tistih, s katerimi se ne strinjamo ter kreativno uporabo različnih informacij, ustvarja nove modele znanja. Ena od glavnih prednosti debate v razredu je, da nauči, kako pridobljeno znanje spremeniti v uporabno obliko, s katero dijaki lahko suvereno razpolagajo in uporabljajo v različnih okoliščinah. Iz abstraktnega nivoja vedenja v aplikacijo, obnašanje, iz posredovanja naučenega v kreativno uporabo.

 

2 Argumentacija

2.1 Zgradba argumenta

2.1.1 Trditev/Teza (Kaj trdimo? / Kaj želimo v argumentu dokazati?)

Trditev mora biti odgovor na vprašanje, kaj v argumentu trdimo oz. kaj bomo skušali v argumentu dokazati. Trditev mora že razkrivati bistvo argumenta in jo zato lahko razumemo kot neke vrste predpostavko ali celo sklep, ki ga mora debater skozi nadaljevanje nato še razložiti, dokazati in podpreti. Trditev je etiketa oz. ime argumenta, ki si ga morajo sodnik in občinstvo zapomniti in zapisati. Zato naj bo oblikovana kratko, jedrnato in privlačno za publiko.

2.1.2 Razlaga/Sklepanje (Zakaj to trdimo? Kako smo prišli do tega sklepa?)

Debater mora s sklepanjem razložiti logično osnovo argumenta. Preko večjih predpostavk in logičnih povezav med njimi mora debater tako skušati občinstvo pripeljati do istega sklepa, kot ga je sam predstavil v trditvi. Ključno pri razlagi je, da odgovori na vprašanji, zakaj je trditev argumenta resnična in kako smo prišli do tega sklepa.

2.1.3 Podpora/Dokaz

V tem delu argumenta morajo debaterji uporabiti dejstva, pričevanja, primere, strokovna mnenja ali statistične podatke, ki podpirajo in dokazujejo trditev in razlago, ki so jo navedli. Podpore naj bodo relevantne in naj jasno ter neposredno podpirajo trditev. Preprosto gre za to, da debaterji s primeri iz resničnega življenja svojo razlago in sklepanje potrdijo še v praksi.

2.1.4 Učinek/Povezava/Vrednota/Cilj (Zakaj je argument pomemben?)

V sklepnem delu je potrebno celoten argument zopet povezati z debatno trditvijo tako, da odgovorimo na vprašanje, zakaj se nam argument zdi pomemben. To je najlažje storiti tako, da spregovorimo o neposrednih družbenih učinkih argumenta ali da imenujemo vrednoto oziroma cilj, ki ga z argumentom dosegamo.

2.2 Primer Argumenta: Ta zbor podpira uvedbo smrtne kazni

2.1.1 Trditev

Uvedba smrtne kazni bo prinesla znižanje stopnje kriminala.

2.1.2 Razlaga

Trdimo, da se ljudje držijo zakona, ker se bojijo kazni, ki bi jo lahko prejeli za kršitev. Izhajajoč iz številnih psiho-socioloških raziskav je smrt edini skupen in največji človeški strah. Ker se bodo ljudje torej zelo bali smrtne kazni, bodo manjkrat kršili zakon, kar bo pripeljalo do znižanja stopnje kriminala.

2.1.3 Podpora

V zvezni državi Texas v ZDA so leta 1978 znova uvedli smrtno kazen. Po podatkih FBI se je od leta 1978 do leta 1980 količina hujših kriminalnih dejanj v Texasu znižala za 1,8 %. To dokazuje resničnost naše razlage in potrjuje našo tezo o tem, da uvedba smrtne kazni prinaša znižanje stopnje kriminala.

2.1.4 Povezava/vrednota

Naša ključna vrednota in cilj, ki ga zagovarjamo, je varnost. Menimo, da je najpomembnejša naloga in dolžnost vsake države, da zagotovi varnost državljanov in mirno ter stabilno okolje za življenje. Ker smrtna kazen prinaša znižanje stopnje kriminala in ker to pomeni bolj varno okolje, podpiramo uvedbo smrtne kazni.

 

Vir: Za In Proti Debatni priročnik, http://www.zainproti.si (dostop: 23. 4. 2015).

 

3 Kratki debatni format

3.1 Debata »dva na dva« z vprašanji in komentarji poslušalcev/govorcev (12 minut)

Tabela 1: Elementi debate in časi trajanja posameznega elementa

ELEMENT DEBATE DOLŽINA (min.)
Uvod moderatorja 0,5
Prvi govor zagovorniške strani 3
Prvi govor negacijske strani 3
Sklepni govor zagovorniške strani 1,5
Sklepni govor negacijske strani 1,5
Vprašanja in komentarji občinstva/sodnikov 1,5
Razglasitev rezultatov in zaključek moderatorja 1

 

Tabela 2: Govorci/elementi debate in njihove naloge ter časi trajanja posameznega govora/elementa

GOVOREC –
ELEMENT DEBATE
NALOGE

DOLŽINA (min.)

Moderator –
uvod
  • Predstavi temo in pravila debate ter vse sodelujoče,
  • vodi dogodek in kliče govorce ter skrbi za red.

0,5

Prvi govorec zagovorniške strani –
prvi govor zagovorniške strani
  • Odpre debato (pozdrav občinstvu in negacijski strani),
  • definira pojme v debatni trditvi,
  • predstavi stališče zagovorniške strani do debatne trditve in cilj (pojasni svoje stališče in zakaj ga bo zagovarjal),
  • predstavi svoj konstruktivni govor (argumente zagovorniške strani).

3

Prvi govorec negacijske strani –
prvi govor negacijske strani
  • Sprejme ali zavrne definicije ključnih pojmov debatne trditve,
  • predstavi stališče negacijske strani do debatne trditve in cilj,
  • predstavi svoj konstruktivni govor (argumente negacijske strani),
  • zavrne argumente zagovorniške strani.

3

Drugi govorec zagovorniške strani –
sklepni govor zagovorniške strani
  • Zavrne argumente negacijske strani,
  • zavrne zavračanje argumentov zagovorniške strani,
  • ponovno predstavi argumente zagovorniške strani in z dodatno podporo poveča njihovo moč (navaja nove razloge pri posameznih argumentih),
  • povzame debato (argumente in protiargumente) in izpostavi glavne trke v debati,
  • poudari najmočnejše dele zagovorniške argumentacije in izpostavi šibkosti negacijske argumentacije,
  • prepričljivo zaključi zagovor zagovorniškega stališča.

1,5

Drugi govorec negacijske strani –
sklepni govor negacijske strani
  • Nadaljuje z zavračanjem argumentov zagovorniške strani,
  • Ponovno predstavi argumente negacijske strani in z dodatno podporo poveča njihovo moč,
  • povzame debato (argumente in protiargumente) in izpostavi glavne trke v debati,
  • poudari najmočnejše dele negacijske argumentacije in izpostavi šibkosti zagovorniške argumentacije,
  • prepričljivo zaključi zagovor negacijskega stališča.

1,5

Občinstvo/sodniki –
vprašanja in komentarji
  • Občinstvo/sodniki sprašujejo in komentirajo.

1,5

Sodniki – razglasitev rezultatov
Moderator – zaključek
  • Sodniki razglasijo zmagovalno stran z utemeljitvijo odločitve.
  • Moderator sklene debato.

1

 

Tabela 3: Udeleženci debate, njihove vloge in naloge

UDELEŽENCI – VLOGE NALOGE
Debaterji
  • Po dva na vsaki strani – debatirajo ter med govori postavljajo vprašanja in komentarje nasprotni strani.
Občinstvo – spraševalci in komentatorji
  • Ob koncu sklepnih govorov postavljajo vprašanja eni in drugi strani ter komentirajo v prid ali v škodo eni in drugi strani.
Sodniki
  • Ob koncu sklepnih govorov postavljajo vprašanja eni in drugi strani ter komentirajo v prid ali v škodo eni in drugi strani. Zapisujejo debato in jo na koncu na podlagi zapiskov analizirajo, ocenijo ter določijo in razglasijo zmagovalno stran.
Moderator in časomerilec
  • Predstavi temo, pravila debate in vse sodelujoče, vodi dogodek, kliče govorce in skrbi za red ter sklene debato in na osnovi odločitve sodnikov razglasi zmagovalno stran. Meri in kaže čas vsem udeležencem debate.

 

3.2 Debata »ena na ena« z vprašanji in komentarji poslušalcev (13 minut)

Tabela 4: Elementi debate in časi trajanja posameznega elementa

ELEMENT DEBATE DOLŽINA (min.)
Uvod moderatorja 1
Prvi govor zagovorniške strani 2
Prvi govor negacijske strani 2
Vprašanja in komentarji poslušalcev 5
Sklepni govor zagovorniške strani 2
Sklepni govor negacijske strani 2
Zaključek moderatorja 1

 

Tabela 5: Govorci/elementi debate in njihove naloge ter časi trajanja posameznega govora/elementa

GOVOREC – ELEMENT DEBATE NALOGE DOLŽINA (min.)
Moderator – uvod
  • Predstavi temo in pravila debate ter vse sodelujoče,
  • vodi dogodek in kliče govorce ter skrbi za red.
1
Govorec zagovorniške strani – prvi govor zagovorniške strani
  • Odpre debato (pozdrav občinstvu in negacijski strani),
  • definira pojme v debatni trditvi,
  • predstavi stališče zagovorniške strani do debatne trditve in cilj (pojasni svoje stališče in zakaj ga bo zagovarjal),
  • predstavi svoj konstruktivni govor (argumente zagovorniške strani).
2
Govorec negacijske strani – prvi govor negacijske strani
  • Sprejme ali zavrne definicije ključnih pojmov debatne trditve,
  • predstavi stališče negacijske strani do debatne trditve in cilj,
  • predstavi svoj konstruktivni govor (argumente negacijske strani),
  • zavrne argumente zagovorniške strani.
2
Poslušalci – vprašanja in komentarji
  • Poslušalci sprašujejo in komentirajo.
5
Govorec zagovorniške strani – sklepni govor zagovorniške strani
  • Zavrne argumente negacijske strani,
  • Zavrne zavračanje argumentov zagovorniške strani,
  • Ponovno predstavi argumente zagovorniške strani in z dodatno podporo poveča njihovo moč (navaja nove razloge pri posameznih argumentih),
  • povzame debato (argumente in protiargumente) in izpostavi glavne trke v debati,
  • poudari najmočnejše dele zagovorniške argumentacije in izpostavi šibkosti negacijske argumentacije,
  • prepričljivo zaključi zagovor zagovorniškega stališča.
2
Govorec negacijske strani – sklepni govor negacijske strani
  • Nadaljuje z zavračanjem argumentov zagovorniške strani,
  • Ponovno predstavi argumente negacijske strani in z dodatno podporo poveča njihovo moč,
  • povzame debato (argumente in protiargumente) in izpostavi glavne trke v debati,
  • poudari najmočnejše dele negacijske argumentacije in izpostavi šibkosti zagovorniške argumentacije,
  • prepričljivo zaključi zagovor negacijskega stališča.
2
Moderator – zaključek
  • Sklene debato in razglasi zmagovalno stran.
1

 

Tabela 6: Udeleženci debate, njihove vloge in naloge

UDELEŽENCI – VLOGE NALOGE
Debaterja
  • Po eden na vsaki strani – debatirajo.
Spraševalci in komentatorji
  • Ob koncu prvih govorov postavljajo vprašanja eni in drugi strani ter komentirajo v prid ali v škodo eni in drugi strani.
Moderator / Časomerilec
  • Predstavi temo, pravila debate in vse sodelujoče, vodi dogodek, kliče govorce in skrbi za red ter sklene debato in razglasi zmagovalno stran. / Meri in kaže čas vsem udeležencem debate.
Sodnik
  • Zapisuje debato in jo na koncu na podlagi zapiskov analizira, oceni ter določi zmagovalno stran.