V sredo, 12. aprila 2023, je v mali dvorani Doma na Vidmu potekalo zgodovinsko predavanje o prihodu Slovanov na ilirskobistriški prostor. Zgodovinski oris obdobja je predstavila mag. Sonja Škrlj Počkaj, profesorica zgodovine.
Današnje slovensko ozemlje je imelo v poznoantičnem in zgodnjesrednjeveškem obdobju velik pomen. Čez to območje in tudi čez območje današnje občine Ilirska Bistrica je potekala najlažja pot med Srednjo Evropo in Sredozemskim morjem ter Apeninskim polotokom.
Prek slovenskega ozemlja so vpadala številna ljudstva, kot so Huni, Goti, Langobardi, Avari in Slovani. Staroselci so se zatekali v višinske naselbine, v Istro ali Furlanijo, med Goti in Bizantinci je potekala vojna, Merovingi so začenjali širiti svojo oblast in frankovsko državo, Langobardi so napredovali v osrčje Evrope, njim pa so sledili Slovani, ki so se naselili v Vzhodne Alpe. Ponekod je edino vez s starim antičnim življenjem predstavljala cerkvena organizacija.
O omenjenem obdobju na Ilirskobistriškem nimamo nobenih ostankov (razen nekaj bizantinskih kovancev). Mnogo tega, kar vemo oziroma mislimo, da vemo, so bolj ali manj verjetna sklepanja in hipoteze. In ker je zgodovina interdisciplinarna veda, zgodovinarji pri svojem raziskovanju uporabljajo tudi izsledke drugih ved, kot so arheologija, jezikoslovje, etnologija, geografija itd.
Posamezne zgodbe naše preteklosti so predstavili dijaki 3. letnika gimnazije, jezikovno podobo srednjeveške slovenščine pa profesorici slovenščine Katja Koren Valenčič in Tadeja Logar Surina.
(Število obiskov: 331)
