Select Page

Razstava z naslovom Osamosvojitvena vojna na Bistriškem je del širše razstave z naslovom 25-letnica osamosvojitvenih aktivnosti na Bistriškem, ki je nastala leta 2016 ob 25-letnici osamosvojitve Republike Slovenije. Častni pokrovitelj razstave je bil predsednik države Borut Pahor, ki se je tudi udeležil njenega odprtja. 

Celotna razstava je bila sestavljena iz dveh sklopov: prvi je prikazoval pot Slovenije do osamosvojitve, drugi pa osamosvojitveno dogajanje na Bistriškem. 

Za namen 30-letnice samostojnosti Republike Slovenije je v prostorih Turistično informacijskega centra Ilirska Bistrica, Gregorčičeva cesta 2, Ilirska Bistrica, na ogled drugi, osrednji del razstave, ki se dotika osamosvojitvenih aktivnosti na Bistriškem. 

Na spodnjih spletnih povezavah (prikazne sličice) je v digitalni obliki na ogled celotna razstava, ki vključuje Osamosvajanje Slovenije (1. del razstave), Osamosvojitveno vojno na Bistriškem (2. del razstave) in Spomini (izpovedi udeležencev osamosvojitvenih aktivnosti na Bistriškem).

Razstava je bila sprva zamišljena kot učni pripomoček (stalna šolska razstava), s katero smo želeli skozi sliko in besedo obeležiti pomemben  mejnik v slovenski  in lokalni zgodovini.

Cilje, ki smo jim pri oblikovanju razstave sledili, bi lahko strnili v naslednje:

  • državljanska vzgoja: spodbujanje razvijanja zanimanja za preteklost in sedanjost slovenskega naroda in njegovih dosežkov ter utrjevanje narodne zavesti o državni pripadnosti;
  • seznanjanje dijakov in javnosti z lokalnimi dogodki;
  • spodbujanje pozitivnega odnosa do nacionalne in lokalne dediščine, skrb za ohranjanje in varovanje le-te;
  • razvijanje pogledov na svet, ki spoštujejo človekove pravice, enakost, demokracijo ter odgovorno državljanstvo;
  • razvijanje individualne, narodne in evropske identitete;
  • povezovanje z lokalno skupnostjo, prepoznavnost šole;
  • aktivno sodelovanje dijakov pri oblikovanju razstave, zbiranje in izbiranje informacij, analitična in kritična presoja njihove vrednosti in uporabnosti;
  • spodbujanje timskega dela.

Dijaki so pri oblikovanju razstave sodelovali tako, da so iskali fotografije takratnih dogodkov, intervjuvali udeležence in poznavalce takratnega dogajanja, zapisovali pričevanja ter pomagali pri računalniški obdelavi plakatov.

Ustvarjanje te razstave je bila odlična priložnost za drugačno obliko učenja, kot so je vajeni v šolskih klopeh: informacije so pridobivali iz “živih” virov, brskali po škatlah s starimi fotografijami in se urili v komunikaciji.

Pri tem projektu so se dijaki pobližje seznanili z dogajanjem, ki ga niso doživeli, saj je potekalo nekaj let pred njihovim rojstvom, a je odločilno vplivalo na njihovo narodno identiteto in državno pripadnost: za razliko od svojih staršev, ki so se (večinoma) rodili kot Jugoslovani, so jim v rojstni list v rubriko državljanstvo zapisali besedo “slovensko”.

Zgodovinska dejstva in spomini pričevalcev so nas opozorili, da državnost in samostojnost nista nekaj samoumevnega, in da moramo biti vsi, tudi mladi, aktivni in odgovorni državljani, da bodo naravne pravice vsakega človeka – svoboda, bratstvo, enakost – zavarovane in spoštovane.

 V A B L J E N I  K  O G L E D U  R A Z S T A V E

1. del: Osamosvajanje Slovenije

Avtorica dela razstave o osamosvojitvenih procesih Slovenije je profesorica Eneja Božič, soavtor pri 2., 4. in 8. plakatu profesor Franci Nahtigal, lektorica pa profesorica Manca Klun. Ta del razstava na 10-ih plakatih prikazuje pot Slovenije do osamosvojitve.

Začne se s predstavitvijo Socialistične republike Jugoslavije in Titovo smrtjo. Nadaljuje s pregledom družbenopolitičnih organizacij, ki so delovale v času bivše države, in prikazom vznika alternativne kulture, civilnodružbenih gibanj in kulturne opozicije v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Posebej izpostavi prelomno leto 1988 in nastanek političnih strank, ki pomeni pluralizacijo političnega prostora. Seznani nas z dogajanjem v letu 1989 in prvimi večstrankarskimi volitvami. Zaključi se s predstavitvijo plebiscita leta 1990 in razglasitvijo samostojnosti Republike Slovenije 25. junija 1991.

2. del: Osamosvojitvena vojna na Bistriškem

Avtorica dela razstave o osamosvojitvenih aktivnosti na Bistriškem je profesorica mag. Sonja Škrlj Počkaj, lektorica pa profesorica Katja Koren Valenčič. Ta del razstave na 27-ih plakatih predstavlja osamosvojitveno dogajanje na Bistriškem.

Začne se z nastankom Teritorialne obrambe Republike Slovenije, ki je pomenila ob ustanovitvi leta 1968 izpolnitev želja po vrnitvi vsaj delno samostojne republiške vojske, ki smo jo Slovenci izgubili po drugi svetovni vojni.

Seznani nas z reorganizacija Teritorialne obrambe Republike Slovenije in spremembo mobilizacijskih zbirališč tik pred osamosvojitveno vojno, kar je izredno zmanjšalo bojno pripravljenost obrambnega sistema na Bistriškem.

Sledi prikaz dejavnost milice na našem območju od preprečitve »mitinga resnice«, ko je slovenski milici uspelo zatreti prvo večjo politično provokacijo  iz Beograda ter dejavnost milice v času osamosvojitvene vojne v naši občini.

Poudarek razstave je na tako imenovanem »dnevu prej«, to je na 26. juniju 1991, ko so bistriško in pivško vojašnico zapustile kolone tankov in se usmerile na mejne prehode z Italijo. Torej na dnevu, ki ga uradno slovensko zgodovinopisje in večina virov še vedno ne priznava kot prvi dan osamosvojitvene vojne.

Poudarek je tudi na 27. juniju, ko se je na mostu čez reko Reko odvijal spopad med Teritorialno obrambo in Jugoslovansko ljudsko armado.

Spomini

Razstava se dotakne tudi Bistričanov, ki so bili v času osamosvojitvene vojne na obveznem služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi, torej takrat na nasprotni strani ter velike akcije domačinov pri begu vojakov iz bistriških vojašnic.

Razstava se konča s spomini takratnega predsednika Skupščine občine Ilirska Bistrica, sodelavk  Rdečega križa in domačinov.