Select Page

Popotniški krožek se je tokrat prvič odpravili na večdnevno ekskurzijo. Ideja o večdnevnem potovanju je prišla s strani dijakov, za destinacijo pa smo se dogovorili skupaj. Prijave so se začele že v lanskem šolskem letu, zato je bil dan odhoda toliko bolj pričakovan.

PRVI DAN

Pot smo začeli v Postojni v zgodnjih jutranjih urah. Pot do letališča v Bergamu smo večinoma prespali. Vznemirjenje se je začelo v čakalnici na letališču. Za nekatere je bil namreč to prvi polet. Nekaj nas je sedelo ob oknu in ker je bilo lepo vreme, smo lahko opazovali pokrajino pod sabo. Polet je dokaj hitro minil, trdo smo pristali in nadaljevali pot z avtobusom. Tu smo opazili prvo posebnost tega majhnega otoka. Tam vozijo po levi strani!

Avtobus nas je odpeljal do glavnega mesta, Vallette, čarobne in starinske prestolnice. Nekaj časa smo se sprehajali po ozkih ulicah tega pristaniškega mesta ter poskusili kulinarično posebnost otoka – pastizzi. Nato smo se odpravili v hotel v St. Juliansu, centru nočnega življenja. Zvečer smo si, pod budnim očesom naših spremljevalk, ogledali mesto in odšli v klub. Nočno spanje je občasno zmotila kakšna »nočna ptica«.

DRUGI DAN

Torek je bil namenjen ogledom znamenitosti na Malti. Po jutranjem sestanku smo se odpeljali do cerkve v Mosti. Zgrajena je bila po vzoru rimskega Panteona in je bila v času druge svetovne vojne bombardirana. Znotraj cerkve smo videli repliko bombe, ki je padla v cerkev, ampak ni eksplodirala. Po kratki vožnji smo prispeli do obrtniške vasice Ta’Qali, kjer smo si ogledali delavnico, kjer izdelujejo steklene izdelke in nakupili številne spominke. Naslednji ogled je vključeval sprehod po “tihem mestu” Mdini, ogled mogočnega obzidja ter katakomb v Rabatu, predmestju starodavne prestolnice. Tu smo imeli čas za kosilo. Naša skupina se je ustavila v Rising sun blues rock baru, kjer so nas postregli z dobro hrano in še boljšo glasbo.

Ponovno smo se usedli v avtobus in kmalu prispeli do Dingli klifov in tam odpravili hiter “photo shooting”. Klifi so bili prva naravna znamenitost, ki smo jo videli in smo bili resnično navdušeni. Vreme je bilo prijetno toplo, morje se je čudovito bleščalo in dišalo je po sredozemskih rastlinah. Tu smo si ogledali tudi nenavadne kolesnice, za katere ne vedo kako so nastale. Vožnja nas je vodila še do razgledišča nad Modro jamo. Tu smo se ustavili samo, da poslikamo ta čudoviti naravni obok. Zadnja postojanka tega dne pa je bila ribiška vasica Marsaxlokk, kjer smo si ogledali tradicionalne malteške čolne, pobarvane z vsemi barvami mavrice in naslikanimi očesi, ki ribiče varujejo na plovbi.

Opazili smo, da so razdalje med posameznimi znamenitostmi kratke, kar je bilo prednost, saj smo tako videli vse pomembnejše turistične točke tega največjega otoka v državi. Zvečer smo na dan  Halloweena obiskali dva kluba in šli spat bolj pozno.

TRETJI DAN

Tretji dan našega popotovanja je bil namenjen drugemu največjemu otoku, Gozu. Tja smo se odpravili s trajektom. Jutro se je sicer začelo bolj deževno, a do poldneva je že sijalo sonce.

Najprej smo obiskali vhod v jamo, kjer naj bi nimfa Kalipso sedem let zadrževala Odiseja. Od tam je bil lep pogled na prelepo peščeno obalo Ramlo in kulturno krajino v notranjosti otoka. Pot smo nadaljevali proti Xaghri, kjer smo si ogledali notranjost mlina na veter Ta’Kola. V bližini je ena od pomembnejših znamenitosti Goza, templji Ggantija. Najprej smo si ogledali muzej, kjer so razstavljeni materialni ostanki tega prazgodovinskega najdišča, nato pa še templje v vsej svoji veličini. Ko smo čakali na avtobus smo se spoprijateljile z zelo prijaznim rumenim mačkom. Prostoživeče mačke so namreč tudi ena od posebnosti države. Nemalokrat je na primer v parkih videti manjša bivališča/ute, ki mačkam služijo kot zavetja  in skodelice s hrano, ki jih polnijo dobri ljudje.

Nato smo se odpeljali do glavnega mesta Goza, Victorie. Po odmoru za kosilo smo se sprehodili na citadelo nad mestom ter uživali v razgledu. Iz zelo dobro ohranjenega obzidja malodane vidiš ves otok. Popotovanje smo nadaljevali do Azurnega okna, prečudovite naravne strukture, ki na žalost od marca letos ne stoji več. Tam smo si s čolničkov pobližje ogledali ostanke Azurnega okna pri Dwejri, mogočne klife v bližini ter občudovali pisane korale v vodi, ki je res neverjetno modra. Zadnji postanek pred povratkom je bila bazilika Ta’Pinu, ena od romarskih središč Malte.Po večerji so nekateri obiskali Hard Rock Cafe, drugi pa so se le sprehajali po St. Juliansu.

ČETRTI DAN

V četrtek smo imeli prost dan, ogledali smo si lahko karkoli smo želeli. Nekako smo se razdelili v tri dele. Ena skupina je odšla proti zahodnemu delu Malte, druga proti prestolnici, tretja pa je ostala na plaži v bližini našega hotela. Tisti, ki so šli proti zahodu, so obiskali Popeye Village oziroma akvarij, tisti, ki smo šli proti glavnemu mestu, pa smo si ogledali katedralo ter muzej Malta at War. Mi smo odšli v glavno mesto predvsem zato, ker smo zaradi izgubljene osebne izkaznice, morali obiskali tudi italijansko ambasado, saj slovenske namreč ni. Ko smo uredili dokumente, smo si privoščili kosilo, obiskali Hard rock caffe, si še enkrat ogledali vrtove Barrakka, od koder je čudovit razgled na tri mesteca na drugi strani Velikega pristanišča in se še malce sproščeno sprehodili po Valletti. Po prihodu nazaj v hotel smo se odpravili še na nočno plavanje v morju. Zdelo se nam je lepo, da so nam dodelili prost dan, saj smo tako resnično izkusili utrip Malte, si v miru ogledali okolico in življenje ljudi ter se poizkusili v tem, kako se sami znajdemo v tujini.

PETI DAN

Kakor v četrtek, smo imeli tudi petek pred odhodom prosto. Nekateri so odšli na potep po mestu ali si ogledali še kakšno drugo mesto in njegove znamenitosti, nekateri pa so raje malo dlje pospali. Najbolj pogumni smo se odločili še enkrat preizkusiti malteško morje, ki je imelo sicer 21 °C. Kmalu zatem pa smo spet sedli v avtobus, se vkrcali na letalo, pristali v Bergamu in se odpravili nazaj v hladno Postojno.

Barbara, Ela, Lea in Nina, dijakinje 2. letnika gimnazije


(Število obiskov: 129)
Dostopnost