Select Page

V petek, 18. 11. 2016, smo se dijaki 4. letnika gimnazije Ilirska Bistrica, ki smo si za maturo izbrali zgodovino in geografijo, odpravili na ekskurzijo v slovensko Primorje. Pridružili so se nam tudi člani krožka Družboslovje v praksi iz Ilirska Bistrice in postojnske gimnazije.

Deževno vreme in megla nas nista ovirala pri našem delu. Vir: Geografija z razgledom na morje | Facebook

Deževno vreme in megla nas nista ovirala pri našem delu. Vir: Geografija z razgledom na morje | Facebook

Pot se je pričela ob 7.00 izpred  Gimnazije Ilirska Bistrica, se nadaljevala skozi Postojno in naprej po avtocesti proti slovenski obali, naša prva postaja pa je bil Socerb. Z razgledne točke smo si nameravali ogledati slovensko Istro in Trst ter izvesti vajo iz orientacije (izmeriti azimut), vendar nam je to preprečila megla. Kljub temu nismo bili razočarani, saj smo lahko videli grad Socerb, priključili pa smo se tudi mimoidoči skupini in si ogledali prostor Svete jame, katere vhod leži nedaleč od gradu. Navdušila nas je kot edina slovenska jama, v kateri se nahaja podzemna cerkev, v zvezi z njo pa obstaja tudi zanimiva legenda o svetem Socerbu.

V Kopru smo se ločili, zgodovinarji smo se odpravili na italijansko gimnazijo Giana Rinaldija Carlija. Tam smo se seznanili s položajem italijanske manjšine v Sloveniji in prisostvovali uri pouka. Pouk poteka v italijanščini, saj je na tem delu slovenskega ozemlja italijanski jezik obravnavan enakopravno s slovenskim. Izvedeli smo, da se je po zadnjem popisu prebivalstva v Sloveniji za Italijane izreklo 2258 prebivalcev. Ti kot italijanska narodna manjšina živijo v okviru organizacije Italijanska Unija in se zavzemajo za ohranjanje in razvoj narodne, kulturne in jezikovne identitete.

Pri pouku na italijanski gimnaziji v Kopru. Foto: Leja Logar

Pri pouku na italijanski gimnaziji v Kopru. Foto: Leja Logar

Iz gimnazije smo pot nadaljevali proti Pokrajinskemu muzeju, kjer smo si najprej ogledali razstavo, ki prikazuje življenje na mejnem jugozahodnem delu Primorske, s poudarkom na prizadevanju primorskih Slovencev za priključitev k matičnemu narodu. Zgodovinski del smo zaključili z delavnico Koper skozi čas. Sprehodili smo se po mestu in spoznavali pomembnejše kulturnozgodovinske znamenitosti ter spoznali nastanek in zgodovino Kopra.

Geografi smo se iz Socerba odpravili proti Strunjanu, najprej na obalo. Tu smo se namestili pod obalni klif in ob razlagi profesorice Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije iz Kopra spoznali njegov geomorfološki nastanek in zgradbo ter razvoj. Izmerili smo tudi temperaturo in slanost morja ter nagib klifa.

Geo 2

Geografi na delu ob slovenski obali. Vir: Geografija z razgledom na morje | Facebook

Geo 3

Geografi na delu ob slovenski obali. Vir: Geografija z razgledom na morje | Facebook

Drugi del hidrogeografske vaje smo opravili ob dveh manjših rekah, kjer smo vsaki izmerili trdoto vode (vsebnost raztopljenih snovi v vodi) in njen pH, rezultate obeh pa smo med seboj primerjali. Nismo pa mogli izvesti merjenja pretoka vode, saj sta bili reki na ta dan zelo upadli, presenetilo pa nas je dejstvo, da ena izmed njiju včasih teče celo vzvratno, ob takšnem pojavu je lahko celo slana.

Geo 4

Pripomočki za hidrogeografske vaje. Foto: Jana Frank

Geo 5

Pripomočki za hidrogeografske vaje. Foto: Jana Frank

Za zadnji del terenske vaje smo izvedli kartiranje funkcije stavb v starem mestnem jedru Kopra. Pri tem smo si pomagali z aplikacijo GIS, ki smo jo namestili na svoje pametne telefone. Vsaki skupini je bila dodeljena ulica, po kateri smo se sprehodili in za vsako stavbo posebej vnašali njen funkcijo (npr. S za stanovanjsko poslopje itd.).

Geo 7 Geo 6

Kot rezultat vaje smo dobili prostorske sloje, te pa smo si ogledali skupaj na Fakulteti za humanistične študije, kjer se je naš raziskovalni dan tudi zaključil.

Galerija slik.

Leja Logar in Jana Frank, 4. A/IB

Povezava na članek UP FHŠ Oddelka za geografijo https://www.facebook.com/Geografija-z-razgledom-na-morje-580862165277144/


(Število obiskov: 81)
Dostopnost