IMMANUEL KANT
(nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg)
Filozofija je torej sistem filozofskih oziroma umnih spoznanj iz pojma. To je šolski pojem te znanosti. Po svetovnem pojmu je filozofija znanost o poslednjih smotrih človeškega uma. Ta visoki pojem podeli filozofiji dostojanstvo, je absolutna vrednota. In tudi dejansko je filozofija edina, ki ima le notranjo vrednost in šele podeli vrednost vsem drugim spoznanjem …
Področje filozofije v tem svetovljanskem pomenu lahko zvedemo na naslednja vprašanja:
- Kaj lahko vem?
- Kaj naj storim?
- Kaj smem upati?
- Kaj je človek?
Na prvo vprašanje odgovori metafizika, na drugo morala, na tretje religija in na četrto antropologija. V temelju pa lahko vsa prištejemo k antropologiji, kajti prva tri vprašanja se opirajo na četrto …
Brez znanja ne bo nihče postal filozof, a prav tako tudi znanja ne bodo nikdar naredila filozofov, dokler ne bo smotrna povezava vseh spoznanj in spretnosti pripeljala do enotnosti in do vpogleda v soglasje le-teh z največjim smotrom človeškega uma. Na sploh se ne more nihče imenovati filozof, če ne zna filozofirati. Filozofiranja pa se lahko naučimo le z vajo in sebi lastno /selbsteigen/ rabo uma … Pravi filozof mora kot samostojni mislec uporabljati svoj um svobodno in sebi lastno, ne pa suženjsko in oponaševalno. (Logik, Werke Bd.6, Frankfurt/M 1974, str.446-449.)
MARTIN HEIDEGGER
(nemški filozof, * 26. september 1889, Meßkirch, Baden-Württemberg, Nemčija, † 26. maj 1976, Freiburg, Baden-Württemberg)
Kdaj je odgovor na vprašanje Kaj je to – filozofija? filozofirajoč? Kdaj filozofiramo? Očitno šele tedaj, če smo v pogovoru s filozofi. Za to je treba z njimi pregovoriti tisto, o čemer oni govore. To medsebojno pregovarjanje tistega, kar se filozofov spet in spet kot isto posebej tiče, je raz-govor legein v smislu dialegesthai, raz-govor kot dialog. Ali je ta dialog nujno dialektika in kdaj, naj ostane odprto.
Eno je ugotavljati in opisovati mnenja filozofov. Nekaj povsem drugega pa je to, kar oni povedo, in tj. tisto, o čemer oni govorijo, z njimi pregovoriti … (Izbrane razprave, CZ, Lj. 1967, 398-9)
LUDWIG JOSEF JOHANN WITTGENSTEIN
(avstrijski filozof, logik in inženir, * 26. april, 1889, Dunaj, Avstrija, † 29. april 1951, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo)
Cilj filozofije je logična pojasnitev misli. Filozofija ni nauk, temveč dejavnost. Filozofsko delo sestoji bistveno iz pojasnjevanj.
Filozofija bi morala misli, ki so sicer nekako motne in nejasne, razjasniti in jih ostro razmejiti. (Logično filozofski traktat, 4.112)
KARL THEODOR JASPERS
(nemški psihiater in filozof, * 23. februar 1883, Oldenburg, Nemčija, † 26. februar 1969, Basel, Švica)
Kaj je filozofija in koliko je vredna, je sporno. Od nje se pričakuje izredna pojasnila ali pa se jo kot brezpredmetno mišljenje ravnodušno pušča ob strani. S strahospoštovanjem se jo pojmuje kot pomembno prizadevanje nenavadnih ljudi ali pa se jo prezira kot odvečno tuhtanje sanjačev. Ima se jo za stvar, ki zadeva vsakega, zato bi morala biti v temelju preprosta in razumljiva, ali pa se jo ima za tako težko, da se je brezupno ukvarjati z njo. In kar nastopa pod imenom filozofija, v resnici ponuja razloge za tako nasprotujoče si sodbe.
Za ljudi, ki verjamejo v znanost, je najhuje, da filozofija ne premore splošno veljavnih ugotovitev, nekaj, kar je mogoče vedeti in tako posedovati. Medtem ko so znanosti na svojem področju pridobile brezpogojno gotova in splošno priznana spoznanja, filozofiji kljub tisočletnemu prizadevanju ni uspelo priti do tega. Res ne gre zanikati: v filozofiji ni soglasnosti dokončnih spoznanj. Kar je bilo brezpogojno priznano, je postalo znanstveno spoznanje in tako ni več filozofija, temveč se nanaša na neko posebno področje spoznanja.
Filozofsko mišljenje tudi nima, tako kot znanstveno, značaja napredujočega procesa. Mnogo manj smo gotovi kot Hipokrat, grški zdravnik. Komaj smemo reči, da smo kaj napredovali od Platona. Le v materialnih znanstvenih spoznanjih, ki jih je uporabljal, smo dlje od njega, v filozofiranju pa smo nemara komaj prispeli do njega.
Da je vsaka podoba filozofije, drugače kot znanosti, brez enoglasnega priznanje vseh, mora ležati v naravi njene stvari. Način, s katerim pridemo do gotovosti, ni znanstven, enak za vsak razum, temveč je preverjanje, pri katerem, kadar uspe, hkrati govori celotno bistvo človeka. Medtem ko je znanstveno spoznavanje usmerjeno k posameznim predmetom, katerih poznavanje nikakor ni potrebno za vsakega, gre pri filozofiji za celoto biti, ki zadeva ljudi kot ljudi, za resnico, ki, kjer zažari, poseže globlje kot vsako znanstveno spoznanje.
Razdelana filozofija je povezana z znanostjo. Predpostavlja stanje razvoja znanosti, kakršno so dosegle v tisti dobi. Toda smisel filozofije ima neki drugi vir. Nastopi pred vsako znanostjo tam, kjer so ljudje budni.
To filozofijo brez znanosti bomo predočili z nekaj občudovanja vrednimi pojavi:
Prvič: v filozofskih stvareh se ima skoraj vsak za sposobnega presojanja. Medtem ko se v znanosti priznava, da so učenje, šolanje, metode pogoj razumevanja, se pri filozofiji zahteva, da se razume takoj in da se lahko takoj priglasimo k besedi. Zadosti je lastna človeška bit, lastna usoda in lastna izkušnja.
Ta zahteva, da mora biti filozofija dostopna vsakomur, mora biti pripoznana …
Drugič: Filozofsko mišljenje mora biti vsakič izvorno. Vsak človek ga mora sam misliti.
Čudovito znamenje za to, da človek kot tak izvorno filozofira, so vprašanja otrok. Prav nič redko ne slišimo iz njihovih ust, kar smislu sledi neposredno v globine filozofiranja … (Karl Jaspers: Einführung in die Philosophie, München 1971, 9-10.)
GILLES DELEUZE
(francoski filozof, * 18. januar 1925, Paris, Francija, † 4. november 1995, Paris, Francija)
Filozofija je umetnost oblikovanja, izumljanja, ustvarjanja pojmov … Filozofija je disciplina, ki jo lahko strogo opredelimo s tem, da ustvarja pojme, koncepte … Spoznati samega sebe – naučiti misliti – narediti, kot da nič ni samoumevno – čuditi se, “čuditi se, da bivajoče je” …, vse te opredelitve filozofije in številne druge oblikujejo zanimive drže …, vendar ne vzpostavijo dobro opredeljenega opravila, natančne dejavnosti, celo iz pedagoškega zornega kota ne. Kot odločilno pa lahko imamo tole definicijo filozofije: spoznavanje s čistimi pojmi. (Gilles Deleuze, Felix Gauttari: Kaj je filozofija, Minuit, Pariz 1991, 8-11.)
(Število obiskov: 313)
