1 UVOD
Slovenija je po osamosvojitvi v 90-tih letih 20. stoletja postala demokratična republika. Zato si bomo v nadaljevanju podrobneje ogledali značilnosti demokracije in možnosti politične udeležbe/participacije državljanov. Ti lahko preko političnih strank ali drugih interesnih skupin vplivajo na oblast in tako (ne)posredno odločajo o javnih zadevah. Na koncu so dodani še rezultati raziskav, ki so bile narejene v Sloveniji in tudi v svetu, in sicer o tem, kako na politiko gledajo mladi.
2 DEMOKRACIJA
V Evropi se je demokracija prvič pojavila v stari Grčiji, zato je beseda demokracija grškega izvora. (gr. demokratia: gr. demos = ljudstvo, gr. kratein = vladati). Beseda torej dobesedno pomeni vladavina ljudstva. (Cerar, 2009)
Pod demokracijo razumemo politično udeležbo/participacijo oz. sodelovanje ljudi pri odločanju o javnih zadevah.
Politična udeležba deluje integracijsko (povezovalno), vključuje solidarnost, ker posameznikom ni vseeno, kaj se v skupnosti dogaja. Po drugi strani pa deluje tudi tekmovalno (kompetitivno), ker si posamezniki ali skupina prizadeva za vpliv, moč, zaščito lastnih interesov in koristi.
Politična udeležba vključuje (Počkar, 2011):
– spremljanje politike,
– zanimanje zanjo,
– udeležbo na volitvah in referendumih,
– vključenost v politične stranke in delovanje v njih,
– vključenost v različna gibanja, ki poskušajo občasno vplivati na odločitve oblasti,
– demonstracije in protesti,
– sodelovanje pri bojkotih,
– zasedbe stavb,
– pisanje peticij.
Poznamo dva tipa politične udeležbe:
– KONVENCIONALNA POLITIČNA UDELEŽBA (ustaljena, institucionalna oblika političnega odločanja): volitve, referendumi, opravljanje javne funkcije;
– NEKONVENCIONALNA POLITIČNA UDELEŽBA (neustaljena, izredna oblika političnega odločanja): vstaja, revolucija, terorizem.
Moderna demokracija je danes razvita v gospodarsko razvitih državah, kot so Severna Amerika in Zahodna Evropa, vendar v teh deželah konvencionalna politična udeležba upada. In sicer zato, ker ogromno ljudi ne želi sodelovati pri oblikovanju državne oblasti. Se pa v teh deželah povečuje nekonvencionalna politična udeležba. Dejstvo pa je, da pogosteje protestirajo ljudje, ki živijo v bolj demokratičnih deželah, kar je razumljivo, saj pričakujejo, da se bo državna oblast odzvala njihovim zahtevam.
Slika 1: Tretja vseslovenski ljudska vstaja na Trgu republike v Ljubljani 8. februarja 2013
Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/8/85/Tretja_vseslovenska_ljudska_vstaja_%2825%29.jpg, dostop: 23. 3. 2015.
Postmoderni vzorec politične udeležbe: ljudje se politično udejstvujejo le takrat, ko jih kaj osebno zanima in jim ni vseeno. Lahko so zadeve povezane z njihovimi vrednotami, stališči, prepričanji (npr. za zaščito živali).
Konvencionalna politična udeležba upada tudi v državah, ki so vzpostavile demokracijo v 90-ih letih 20. stoletja. Med njimi je tudi Slovenija in vse države bivše Jugoslavije. To vidimo z upadom udeležbe na volitvah.
Na politično participacijo/udeležbo vpliva izobrazba, starost in dohodek. Politično bolj dejavni so ljudje z višjo izobrazbo, srednjih let in višjim dohodkom.
Politika se je tudi v mednarodni raziskavi vrednot znašla na zadnjem mestu. V Sloveniji je še nižje ovrednotena kot v drugih državah.
3 POLITIČNE STRANKE
Moderna demokracija je posredna, kar pomeni, da državljani ne odločajo neposredno, ampak izvolijo oblast, ki odloča v njihovem imenu. Vsak posameznik težko vpliva na karkoli, zato se ti povezujejo v politične stranke, in sicer glede na svoja prepričanja, cilje, interese in preko njih vplivajo na oblast. Torej so politične stranke vez, posrednik, so organizacije, ki z volitvami hočejo priti na oblast ali vplivati nanjo. Hočejo vplivati na gospodarske, družbene, kulturne in politične razmere. Želijo si prisvojiti oblast in so glavni akter na volitvah za državno oblast v modernih demokratičnih državah. Predlagajo kandidate za opravljanje oblastnih funkcij. Kandidati kandidirajo na strankarski listi. Lahko pa so neodvisni kandidati, v tem primeru morajo sami kriti stroške volilne kampanje.
Slika 2: Politične stranke
Vir: http://cdn1.siol.net/sn/img/11/334/634582900587675779_volitve_2011.jpg, dostop: 23. 3. 2015.
Politične stranke tekmujejo za oblast, kar je temelj demokracije. Če pa po izvolitvi ne upoštevajo svojih volivcev, jih na naslednjih volitvah ne bodo več volili.
Približno lahko stranke delimo na (Počkar, 2011):
– desne stranke: konservativne,
– sredinske stranke: liberalne,
– leve stranke: socialistične, socialdemokratske.
Danes so si programi strank zelo podobni, saj vse stranke želijo pridobiti čim več volivcev.
4 INTERESNE SKUPINE
Ljudje se združujejo v skupine/organizacije na podlagi svojih interesov in preko njih želijo vplivati na odločanje državne oblasti. Od političnih strank se razlikujejo po tem, da ne nastopajo na volitvah in nimajo namena priti na oblast, ampak le občasno posegati v politiko.
Razlikujemo (Počkar, 2011):
– zaščitne interesne skupine (sindikati, poklicna in profesionalna združenja), skrbijo za zaščito svojih članov;
– ciljne interesne skupine (proti mučenju živali, okoljevarstveniki) organizirajo se zaradi določenega cilja.
Slika 3: Postmoderni vzorec politične udeležbe/Ciljne interesne skupine
Vir: http://24kul.si/img/galleries/2015/02feb/b65a3d0b839513cd5158e4fb6a8dfb18e24ec468.jpg, dostop: 23. 3. 2015.
Interesne skupine pritiskajo na oblast in na politične stranke, in sicer na različne načine: državljanska nepokorščina, zapiranje ceste, javni protesti, demonstracije, peticije. Gre za nekonvencionalno politično participacijo.
5 VOLITVE
Volitve so osrednji politični dogodek, v katerem se odloča, kdo bo imel oblast. Osrednjo vlogo imajo politične stranke in kandidati na njih.
V predvolilni kampanji stranke prirejajo zborovanja, na katerih nastopajo najbolj vidne osebnosti. Za promocijo uporabljajo še plakate, pogovore v medijih (radio, tv, časopis). Gre za nekakšno igro odnosov z javnostjo.
Če ljudje ne gredo na volitve, govorimo o volilni abstinenci. Ne gredo pa zato, ker mislijo, da ne morejo nič vplivati ali pa ne zaupajo političnim strankam. Volivci volijo določeno stranko zaradi programa, kar je racionalna izbira, ali pa zaradi simpatije – emocionalna izbira – do članov stranke. Zato je pomembno, koga imamo za predstavnika stranke. Gre za personifikacijo politike, ko je vtis kandidata bolj pomemben kot program stranke. (Počkar, 2011)
Slika 4: Volitve
Vir: http://images0.zurnal24.si/slika-_original-1325164467-53979.jpg, dostop: 23. 3. 2015.
Mnogi volijo določeno stranko zaradi tradicije. Ko se volivci odločajo na osnovi določenih točk programa stranke, gre za instrumentalni model volitev. Ko pa volijo stranko, da bi drugi preprečili priti na oblast, gre za taktične ali negativne volitve. (Počkar, 2011)
6 MLADI IN POLITIKA
Vrednote mladih postajajo vse bolj subjektivne, pomembna je pravica do individualnosti. Mladi cenijo osebne potrebe bolj kot vse drugo. Ne poudarjajo več kolektivnih pravic, kot so enakost in demokracija. Najbolj jih zanimajo prijateljstvo, družinsko življenje, zakon, otroci, služba, poklic, spolnost, ljubezen. Prevladujejo individualistični interesi. Najmanjše zanimanje pa kažejo mladi za politiko, vero, vojsko. To potrjuje današnji obrat v zasebnost in upadanje pomena »velikih zgodb«. (Mladina 2000, 2002)
V mednarodni raziskavi vrednot (World-Values-Survey), ki so jo v devetdesetih izvedli v 43 deželah sveta, ugotavljajo zelo majhno zanimanje za politiko, na drugi strani pa usmeritev na področja zasebnega življenja. Anketirani so na vprašanje o pomembnosti posameznih področij življenja navajali politiko na zadnjem mestu. Podobno ugotavljajo tudi v raziskavah Slovensko javno mnenje. (Mladina 2000, 2002)
Tabela 1: Sistem vrednot pri mladih
Vir: Miheljak, V.: Mladi kot subjekt in objekt politike. V: Mladina 2000, 2002, 130.
V raziskavi, ki je bila narejena med dijaki, je viden velik interes za družbeno dogajanje in poznajo najbolj aktualne šibke točke (gospodarski kriminal, neučinkovitost vlade in parlamenta, brezposelnost.) Zelo občutljivi so na družbene krivice in so verbalno dokaj radikalni, saj bi takoj zamenjali vlado ali vsaj znižali plače politikom. (Pogovori, 2011). Vsekakor mladi kažejo svojo poštenost in željo po spremembi na bolje.
Zanimanje za politiko je pogojeno tudi na starost posameznika. Raziskovalci Das Deutsche Jugendinstitut razlagajo to ugotovitev kot značilnost današnjega časa: najprej silno navdušenje in upadanje ob sistemskih spremembah, kasneje razočaranje in zapadanje v apatijo in nejevolje. (Miheljak, 2002)
Tabela 2: Zanimanje za politiko glede na starost
Vir: Miheljak, V.: Mladi kot subjekt in objekt politike. V: Mladina 2000, 2002, 132.
Raziskava ni pokazala nobenih značilnih razlik v interesu za politiko glede na spol.
Tabela 3: Zanimanje za politiko glede na spol
Vir: Miheljak, V.: Mladi kot subjekt in objekt politike. V: Mladina 2000, 2002, 134.
7 SKLEP
Z referatom sem pridobila strokovno znanje o demokraciji, o kateri v današnjem času tako pogosto govorimo. Gre za možnost vseh polnoletnih državljanov, da sodelujemo pri odločanju pri javnih zadevah. Vse opisano mi je znano iz spremljanja dnevnih političnih dogodkov, vendar je moje znanje sedaj postalo bolj sistematično in strokovno. Vsekakor pa sem s pisanjem referata spoznala, da bi morali biti vsi bolj odgovorni in izražati svojo voljo na volitvah.
8 LITERATURA IN VIRI
– Cerar, M. (2009): Kako sem otrokom razložil demokracijo. Ljubljana: Cankarjeva založba.
– Miheljak, V. (2002) Mladi kot subjekt in objekt politike. V: Mladina 2000. Ljubljana: Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport, Urad RS za mladino. Maribor: Aristej.
– Mladina 2000: slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje (2002). Ljubljana: Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport, Urad RS za mladino. Maribor: Aristej.
– Počkar, M. (2011): Delovanje različnih akterjev pri odločanju v demokratičnih družbah – demokracija in politična udeležba. V: Počkar, M. idr. (2011): Uvod v sociologijo: učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. Ljubljana: DZS.
– Pogovori pri predsedniku republike: mladi in institucije demokracije (2011). Ljubljana: Defensor.
– Počkar, M. idr. (2011): Uvod v sociologijo: učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. Ljubljana: DZS.
– V ponedeljek začetek zbiranja podpisov za referendum. V Večer: http://www.vecer.com/clanek/201503166102952, dostop: 23. 3. 2015.
Referat pri predmetu sociologija: DEMOKRACIJA IN POLITIČNA PARTICIPACIJA
Ključne besede: politična udeležba,volitve, politične stranke, interesne skupine, mladi in politika
Avtor: Ana Mikuletič, 3. A/IB
Mentor: Gorazd Brne, univ. dipl. fil. in prof. soc.
Ilirska Bistrica, marec 2015
(Število obiskov: 760)
